Čeprav je čilska tekstilna industrija v primerjavi z velikimi svetovnimi trgi razmeroma majhna, ima ključno vlogo v čilskem gospodarstvu. Čile ima v Južni Ameriki edinstven položaj v regionalnem trgovinskem omrežju, saj izkorišča sporazume o prosti trgovini in mednarodna partnerstva. Vendar se trg sooča z izzivi zaradi prihoda uvoženih oblačil, zlasti s Kitajske, ki je preoblikoval industrijo. V tem članku so na podlagi kvantitativnih podatkov in analiz raziskani trenutna velikost in obseg čilskega tekstilnega trga, njegovi ključni izdelki, mednarodni trgovinski odnosi ter obeti za prihodnost.

Velikost trga in gospodarski prispevek

Leta 2024 je bil čilski tekstilni trg ocenjen na približno 5,39 milijarde ameriških dolarjev, po napovedih pa bo rasel po 4,31-odstotni stopnji rasti in do leta 2034 dosegel 8,20 milijarde ameriških dolarjev. Kljub stalni rasti je v primerjavi z večjimi državami proizvajalkami tekstila v Latinski Ameriki, kot sta Brazilija in Argentina, še vedno razmeroma skromen. Tekstil in oblačila so leta 2017 predstavljali 2,11 % čilskega proizvodnega BDP, kar je rahlo povečanje v primerjavi z 1,71 % leta 2016, kar kaže na počasno, a dosledno širitev sektorja.

Kar zadeva uvoz tekstila, je Čile leta 2023 za oblačila iz Kitajske porabil približno 1,98 milijarde USD, kar kaže na odvisnost države od uvoženih oblačil in ne od tekstilnih surovin. To dajanje prednosti končnim izdelkom pred domačo proizvodnjo pomembno vpliva na lokalne proizvajalce tekstila.

Ključni izdelki in tržna struktura

Čilski tekstilni sektor se osredotoča predvsem na oblačila, gospodinjski tekstil in tehnični tekstil. Posebej močna je oblačilna industrija, katere tržni obseg je leta 2023 znašal 8 bilijonov čilskih dolarjev, med letoma 2023 in 2028 pa se pričakuje 3-odstotna rast po stopnji CAGR.

Nastavitve in aplikacije za tkanine

• Sintetična vlakna (poliester, najlon, spandeks):Ti prevladujejo na trgu zaradi cenovne dostopnosti, trajnosti in široke uporabe v športnih oblačilih, hitri modi in industrijskih aplikacijah.
• Trajnostni in okolju prijazni tekstil:Vse večja okoljska ozaveščenost spodbuja povpraševanje po organskem bombažu, recikliranih vlaknih in drugih trajnostnih materialih.
• Tehnični tekstil:Vse večje povpraševanje po visoko zmogljivih tkaninah v panogah, kot sta zdravstvo in gradbeništvo, spodbuja inovacije.

Struktura trga: Velika podjetja proti malim podjetjem

Za čilsko tekstilno industrijo je značilna mešanica velikih multinacionalnih trgovcev na drobno in malih lokalnih proizvajalcev.

• Mednarodne blagovne znamke (Adidas, H&M, Nike, Zara)prevladujejo v maloprodajnem modnem sektorju in s pomočjo svojih globalnih dobavnih verig ponujajo široko paleto izdelkov.
• Lokalna podjetjase osredotočajo na tržne niše, kot so tradicionalna čilska oblačila, šivanje po meri in tekstil po meri. Ta podjetja pogosto težko konkurirajo nižjim stroškom množične proizvodnje uvoženih oblačil.

Mednarodna trgovina in sporazumi o prosti trgovini

Čile se je uveljavil kot vodilni na področju liberalizacije trgovine in se ponaša s 33 trgovinskimi sporazumi, ki zajemajo 65 gospodarstev, kar predstavlja 88 % svetovnega BDP. Ti sporazumi so olajšali uvoz in izvoz tekstila in oblačil ter vplivali na razvoj industrije.

Ključni trgovinski partnerji

• Kitajska:Največji vir uvoza tekstila v Čile, ki ima koristi od sporazuma o prosti trgovini med Čilom in Kitajsko iz leta 2006, s katerim so bile odpravljene carine, kitajska oblačila pa so postala zelo konkurenčna na čilskem trgu.
• Združene države Amerike in Evropska unija:Čile ima z obema sklenjene sporazume o prosti trgovini, ki omogočajo preferencialni dostop do visokokakovostnega tekstila in končnih izdelkov.
• Južna Koreja in Japonska:Ta partnerstva prispevajo k razpoložljivosti naprednih tekstilnih tehnologij in vrhunskih materialov.
• Latinskoameriške sosede (Peru, Argentina, Brazilija):Čeprav Čile iz teh držav uvaža velike količine tekstila, je njegov lastni izvoz v regiji še vedno omejen.

Zakaj je uvoz oblačil večji od uvoza tekstila

Čilska podjetja se zaradi ničelnih tarif za kitajski tekstil in oblačila vse pogosteje odločajo za uvoz končnih oblačil namesto surovega tekstila. Ta trend je razviden iz statističnih podatkov o uvozu:

• Kitajska predstavlja več kot 60 % čilskega uvoza oblačil.
• Bangladeš, Indija in Vietnamso zaradi nizkih proizvodnih stroškov in konkurenčnih cen prav tako pridobili tržni delež.
• Propad lokalnih tekstilnih tovarn je še okrepil odvisnost Čila od tujih oblačil in zmanjšal domače povpraševanje po tekstilnih surovinah.

Položaj Čila na južnoameriškem tekstilnem trgu

Medtem ko imata Brazilija in Argentina obsežno proizvodnjo tekstila, je čilska industrija manjša in bolj odvisna od uvoza. Vendar pa je Čile strateško umeščen v pacifiško zavezništvo, trgovinski blok, ki vključuje Mehiko, Peru in Kolumbijo.

• Brazilija ostaja največja trgovinska partnerica Čila v Južni Ameriki,vendar je trgovina bolj osredotočena na rudarstvo in kmetijstvo kot na tekstil.
• Čile je zaradi odprtega gospodarstva in učinkovite logistične infrastrukture privlačno središče za mednarodne blagovne znamke, ki distribuirajo oblačila v preostale dele Latinske Amerike.
• Kljub močnemu domačemu maloprodajnemu modnemu sektorju lokalna proizvodnja tekstila zaostaja za drugimi južnoameriškimi državami zaradi velike razpoložljivosti poceni uvoza.

Novi trendi in napovedi za prihodnost

Prihodnost čilskega tekstilnega trga bo zaznamovalo več dejavnikov:

1. Elektronsko poslovanje in digitalna preobrazba

• 64,8 % Čilencev je leta 2022 opravilo spletne nakupe, pri čemer so med najbolj prodajanimi kategorijami oblačila in obutev.
• Vzpon blagovnih znamk hitre mode v e-trgovini še povečuje konkurenco za lokalne proizvajalce.
• Izboljšanje logistike in distribucijebo še naprej podpirala rast spletne maloprodaje.

2. Pobude za trajnost in krožno gospodarstvo

• Čilska vlada je predlagala strategijo krožnega gospodarstva za tekstil, katere cilj je do leta 2040 zmanjšati količino odpadkov, povečati recikliranje tekstila in spodbujati trajnostno proizvodnjo.
• Potrošniki postajajo vse bolj okoljsko ozaveščeni,ki spodbujajo blagovne znamke k uporabi recikliranega poliestra in organskega bombaža.

3. Tehnološki napredek pri proizvodnji tekstila

• Pametni tekstilz lastnostmi odvajanja vlage, antibakterijskega delovanja in uravnavanja toplote postajajo vse bolj priljubljeni.
• Naložbe v avtomatizacijo in proizvodnjo tekstila, ki jo poganja umetna inteligenca, bi lahko lokalnim proizvajalcem pomagale konkurirati uvozu na specializiranih trgih.

4. Potencialni premik v trgovinskih odnosih

• Medtem ko trgovina med Čilom in Kitajsko ostaja močna, se bo diverzifikacija v smeri drugih azijskih dobaviteljev (Bangladeš, Indija, Vietnam) predvidoma nadaljevala.
• Morebitne gospodarske upočasnitve na Kitajskembi lahko vplivala na trgovinske vzorce, kar bi vplivalo na uvoz tekstila in cene.

5. Oživitev domače tekstilne proizvodnje?

• Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da se bo zaradi vse večje skrbi za trajnost in višjih stroškov dela v Aziji počasi ponovno začela lokalna proizvodnja tekstila.
• Vladne politike, ki podpirajo lokalno proizvodnjo in inovacije, bi lahko Čilu pomagale povrniti del izgubljene tekstilne industrije.
• Vendar pa je obseg oživitve še vedno negotov, saj imajo uvožena oblačila nizkocenovne prednosti.

Zaključek: Kam gre čilski tekstilni trg?

Čilska tekstilna industrija še vedno temelji na uvozu, pri čemer je zaradi stroškovnih prednosti in sporazumov o prosti trgovini uvoz končnih oblačil večji od uvoza tkanin. Kitajska je še vedno prevladujoči dobavitelj, vendar se diverzifikacija usmerja v Bangladeš, Indijo in Vietnam.

Kljub izzivom čilski tekstilni trg ne stagnira. Rast e-trgovine, trajnostne pobude in tehnološke inovacije predstavljajo nove priložnosti za lokalna podjetja. Čeprav je domača proizvodnja še vedno pod pritiskom, bi lahko strateški premiki v smeri trajnostnega tekstila in tržnih niš dolgoročno oživili industrijo.

Položaj Čila kot regionalnega trgovinskega središča v Latinski Ameriki zagotavlja, da ostaja ključni akter v maloprodajnem sektorju tekstila, čeprav domača proizvodnja težko konkurira svetovnim dobaviteljem. Naslednje desetletje bo odločalo o tem, ali bo Čile okrepil svojo proizvodnjo tekstila ali pa bo ostal predvsem potrošnik uvoženega blaga.