Afriška tekstilna industrija, katere vrednost presega 31 milijard dolarjev, je dinamičen sektor, ki je globoko prepleten z zgodovino, kulturo in gospodarstvom celine. Njegovo rast, ki jo poganja povpraševanje na lokalnih in mednarodnih trgih, poudarjajo prispevki posameznih držav, ki opozarjajo na izzive in priložnosti.

Zgodovinski temelji: Zapuščina afriškega tekstila

Afriška tekstilna dediščina je stara več stoletij in zanjo so značilne ročno izdelane tkanine, kot so ganska tkanina kente, nigerijska tkanina aso oke in malijska tkanina mudcloth. Te tradicionalne tkanine izražajo identiteto, kulturo in bogastvo. Gansko blago Kente je bilo na primer v preteklosti rezervirano za kraljevo družino in duhovne voditelje.

Bombaž je v kolonialni dobi postal ključno izvozno blago. V šestdesetih letih 20. stoletja je samo Uganda letno proizvedla več kot 400 000 ton bombaža, kar je predstavljalo več kot 40 % njenega izvoznega zaslužka. Vendar se je večina tega bombaža izvažala surovega, kar je omejevalo lokalno dodajanje vrednosti.

Afriški tekstilni trg: Ključni statistični podatki

Afriški trg tekstila in oblačil raste po 5-odstotni letni stopnji rasti (CAGR). Industrija, ki prispeva približno 1,2 % k BDP celine, zaposluje več kot 20 milijonov ljudi, od tega 8 milijonov samo pri gojenju bombaža. Tukaj je nekaj ključnih statističnih podatkov:

• Proizvodnja bombaža: Afrika letno proizvede 1,8 milijona ton bombaža, kar predstavlja 6 % svetovne proizvodnje.
• Zaposlovanje: V tem sektorju je zaposlenih 15 % afriške proizvodne delovne sile, največ pa je v državah, kot so Etiopija, Kenija in Lesoto.
• Izvoz: Izvoz tekstila in oblačil je letno vreden 9,4 milijarde dolarjev in je namenjen trgom, kot so EU, ZDA in Kitajska.
• Uvoz: Afrika letno uvozi za 16 milijard dolarjev tekstila in oblačil, 3,5 milijarde dolarjev pa se porabi za rabljena oblačila.

Prispevki za posamezne države

Zahodna Afrika

• Nigerija: Nigerija je bila nekoč tekstilno središče z več kot 175 tovarnami, zdaj pa ima zaradi izpadov električne energije in poceni uvoza manj kot 20 aktivnih tovarn. Vlada je uvedla 300 milijonov dolarjev vreden sklad za oživitev tekstilne industrije, s katerim naj bi spodbudila domačo proizvodnjo in ustvarila 100 000 delovnih mest.
• Gana: Ganska oblačilna industrija, vredna 400 milijonov dolarjev, pokriva 70 % lokalnega povpraševanja. Izdeluje živahne tradicionalne tkanine in raziskuje okolju prijazna barvila, da bi izpolnila svetovne trajnostne standarde.
• Burkina Faso: Burkina Faso je največja afriška proizvajalka ekološkega bombaža, saj letno pridela več kot 800.000 ton bombaža. Vendar se 90 % tega bombaža izvozi surovega, predvsem v Azijo.

Vzhodna Afrika

• Etiopija: Etiopija je vzhajajoča zvezda na področju proizvodnje tekstila, ki bo med letoma 2010 in 2020 prejela več kot 4 milijarde dolarjev neposrednih tujih naložb (TNI). Samo industrijski park Hawassa zaposluje 25.000 ljudi in je leta 2022 ustvaril 165 milijonov dolarjev izvoza. Cilj države je do leta 2025 povečati izvoz tekstila na 1 milijardo dolarjev.
• Kenija: Leta 2021 je kenijski izvoz v okviru Zakona o afriški rasti in priložnostih (AGOA) dosegel 440 milijonov dolarjev, kar predstavlja 10 % celotnega afriškega izvoza oblačil v ZDA. Njena izvozno usmerjena industrija podpira več kot 50 000 delovnih mest v tekstilni industriji in proizvodnji oblačil.
• Tanzanija: Tanzanija z bogato proizvodnjo bombaža (345 000 ton letno) vlaga v obrate za predelavo tekstila, da bi ohranila vrednost na lokalni ravni. Tovarna Mwatex na primer zaposluje 6 000 delavcev in proizvaja oblačila za domači in izvozni trg.

Južna Afrika

• Južna Afrika: Južnoafriška tekstilna industrija, ki je ocenjena na 1,6 milijarde dolarjev, se širi na področje tehničnega tekstila, kot so avtomobilske in medicinske tkanine. Cilj celostne tekstilne strategije države je do leta 2030 povečati njen prispevek k BDP za 30 %.
• Lesoto: Lesoto je leta 2021 izvozil za 850 milijonov dolarjev oblačil, od tega 80 % v ZDA v okviru programa AGOA. Industrija zaposluje 40 000 delavcev, kar pomeni, da je največji zaposlovalec v državi.
• Zimbabve: Kljub gospodarskim izzivom Zimbabve letno pridela 100.000 ton bombaža, kar podpira 300.000 kmetov. Vlada je namenila 20 milijonov dolarjev za oživitev tekstilnih tovarn.

Izzivi v tekstilni industriji

1. Uvoz rabljenih oblačil: Več kot 80 % oblačil, prodanih v Vzhodni Afriki, je rabljenih, kar spodkopava cene lokalnih proizvajalcev. Ruanda je na primer leta 2018 prepovedala uvoz rabljenih oblačil, vendar je to povzročilo napetosti z ZDA.
2. Dodatek z nizko vrednostjo: Čeprav se proizvede 1,8 milijona ton bombaža, se ga na lokalni ravni predela manj kot 15 %, zaradi česar je prihodek precejšen.
3. Infrastrukturni primanjkljaji: Nigerijski proizvajalci tekstila zaradi neredne oskrbe z električno energijo letno izgubijo 2 milijardi dolarjev, slaba prometna omrežja pa povečujejo proizvodne stroške po vsej celini.
4. Omejen dostop do financiranja: Visoke posojilne obrestne mere, ki v nekaterih državah presegajo 20 %, odvračajo od naložb v posodobitev objektov.

Priložnosti in dejavniki rasti

• Trendi trajnostnega razvoja:

Afriški ekološki bombaž, ki se prideluje na deževnih površinah, ustreza svetovnemu povpraševanju po trajnostnih izdelkih. Uganda je vodilna proizvajalka ekološkega bombaža, saj ga letno izvozi več kot 10 000 ton.

Pobude za krožno modo, kot je recikliranje rabljenih oblačil v Gani, ustvarjajo nove vire prihodkov.

• Industrijski parki:

Etiopska vlada je razvila 13 industrijskih parkov, s katerimi želi do leta 2025 povečati število delovnih mest na 200.000 in povečati izvoz na 1 milijardo dolarjev na leto.

V kenijskih izvozno-predelovalnih conah (EPZ) je zaposlenih 54 000 delavcev, ki prispevajo 1,1 milijarde dolarjev k BDP.

• Medafriška trgovina:

Afriško celinsko območje proste trgovine (AfCFTA), ki pokriva trg z 1,4 milijarde ljudi, naj bi do leta 2030 povečalo trgovino s tekstilom znotraj Afrike za 30 %.

Za zmanjšanje odvisnosti od zunanjih trgov se razvijajo regionalne vrednostne verige, kot je bombaž iz Malija, predelan v Gani.

• Tehnologija in digitalizacija:

Avtomatizacija v tovarnah oblačil je v Etiopiji povečala produktivnost za 40 %.

Platforme za e-trgovanje, kot je Ananse Africa, obrtnikom omogočajo neposreden izvoz, kar jim poveča dohodek za 50 %.

Projekcije za prihodnost

Do leta 2030 naj bi afriška tekstilna industrija dosegla naslednje mejnike:

• Tržna vrednost: Povečanje na 80 milijard dolarjev zaradi urbanizacije in rastočega srednjega razreda.
• Predelava bombaža: Domača predelava naj bi se povečala s 15 % na 30 %, kar bo gospodarstvu letno prineslo 10 milijard dolarjev.
• Rast izvoza: Izvoz tekstila in oblačil bi se lahko povečal za 50 % in dosegel 15 milijard dolarjev na leto.
• Ustvarjanje delovnih mest: Z naložbami v vrednostne verige in industrializacijo bi lahko ustvarili dodatnih 5 milijonov delovnih mest.

Zaključek

Afriška tekstilna industrija je ključno gonilo gospodarske preobrazbe. Zaradi bogatih virov, naraščajočega prebivalstva in strateških pobud, kot je AfCFTA, je celina v dobrem položaju, da izkoristi svoj potencial. Vendar pa bo za dosego trajnostne rasti treba odpraviti izzive, kot so infrastrukturni primanjkljaji, uvoz rabljenih izdelkov in dodatki z nizko vrednostjo. S spodbujanjem regionalnega povezovanja, trajnosti in uvajanjem tehnologij lahko Afrika ustvari svetlejšo prihodnost za svoj tekstilni sektor in ljudi.